Dušan Jovanović

Boris, Milena, Radko

Gledališče Park

SNG Drama Ljubljana 

„duhovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih“

Režija: Dušan Jovanović.

Igrajo: Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza, Alojz Svete, Nina Valič.


19. november ob 19.00. -  Za Abonma komedija in izven

20. november 0b 19.00 – Za Abonma drama/komedija in izven

Ljubezenski trikotnik med upokojeno igralko, njenim možem novinarjem in njenim ljubimcem, upokojenim kapitanom dolge plovbe, razburka strasti tako med udeleženci kot med opazo­valci. So erotične in ljubezenske peripetije pri teh letih sploh še primerne? Ali pa, nasprotno, opozarjajo, da življenje ne var­čuje s presenečenji, čeprav niso zmeraj za vse prijetna? Ta du­hovita igra o ljubezenskem ognju v zrelih letih se sprašuje tudi o našem odnosu do življenja, ki ga vse preradi jemljemo kot samoumevno rutino.

O predstavi so pisali:

„Eduard Miler je še kot umetniški vodja ljubljanske Drame predlagal Dušanu Jovanoviću, naj napiše dramsko besedilo, ki bi snov vsaj delno črpalo iz resničnega ljubezenskega trikotnika med Jovanovićem, Mileno Zupančič in Radkom Poličem...Kljub naslanjanju na resnične dogodke Boris, Milena in Radko vseeno niso dokumentarno biografski liki. Jovanović v zgodbo vnese dovolj očitnih fiktivnih elementov, da jo izmakne dokumentarnosti, žanrskemu rezultatu tega izmika pa nadene ime »dokumentarna fikcija«. Z njo želi doseči, »da se občinstvo ves čas sprašuje, kaj od tega se je zgodilo, kaj je res, in kaj je izmišljeno... Boris, Milena, Radko (in Dušan), gledališki nesmrtniki, so letošnjo sezono ljubljanske Drame odprli s predstavo, ki v polnosti razume gledališko izraznost in jo izkoristi v vseh njenih dimenzijah: v tradicionalni in raziskovalni, v grenki in sladki, v osebni in družbeni...

Boris, Milena, Radko je – z vsemi problemi, ki jih odpira – ne nazadnje svojevrsten poklon trem gledališkim velikanom, in njihov priklon vsem nam." Pogledi

„...Skoraj bi lahko rekli, da so vsi trije enakovredni »protagonisti« vstavljeni v tako rekoč prazen prostor, prepojen z veličino in renomejem njihovih igralskih širin, ki ne potrebujejo operativnih pripomočkov, saj »vesolje« svojih vzporednih življenj prodorno izrisujejo skozi svojo zasebno in poklicno prezenco; skozi razkošno kilometrino, ki jih je zaznamovala tako na odrskih deskah kot tudi (ali predvsem) izven njih....Ta krhka, nevidna ločnica med fikcijo in resničnostjo, ki se v uprizoritvi ves čas izmika, izmenično sproža valove humorne distance in pretresljive dejanskosti. In čeprav je postavitev nagnjena v komedijo, v katero se »trojček« izvrstno usidra, se pod duhovičenjem in onstran neposredno prikazanega, zadržujejo sile izrazite intimnosti, ranljivega razgaljanja, osamljenosti in tesnobnega zavedanja minljivosti...Interpretativna vitalnost, odrska kondicija in igralska sla Milene Zupančič, Radka Poliča in Borisa Cavazze pa nedvomno ostajajo razlog, da uprizoritev zavibrira kot dragocena rekonstrukcija nekdanjih čustev in obenem docela zrel ter priseben pogled na nepredvidljivost življenja." Delo

„Uprizoritev Boris, Milena, Radko namreč prikazuje večnost ljubezni predvsem v odnosu do gledališča; navsezadnje je to predstava, ki je narejena za dolgotrajno spominjanje. „Dnevnik

„Predstava, ki človeka naredi lačnega gledališča" Radio Slovenija


http://www.drama.si/repertoar/boris-milena-radko.html


Fotogalerija