Vredno ogleda

Slovenska ulica

Več zgradb v starem mestnem jedru je zgrajenih po načrtih Ladislava Takača. Sezidane so v historističnem slogu, oblikujejo pa jih tudi secesijske dekorativne prvine. Hiša na Slovenski ulici 37 velja za najlepšo secesijsko stavbo v Pomurju.

Hiša na Slovenski ulici 44 je bila zgrajena konec 19. stol. v historicističnem slogu, kot je bila zidana večina bančnih poslopij tistega časa. Stavba je oblikovana v psevdorenesančnem duhu, posebej pa jo odlikujeta dva trdnjavska rizalita z bogatejšo členitvijo. Hiša na Slovenski ulici 46 je bila zgrajena 1915 po načrtih arhitekta Takača. Ta jo je z rahlo pomaknjenim delom naslonil na sosednjo stavbo. Oblikoval jo je kot vogalno stavbo, na njenem srednjem delu izstopa glavni vhod z zaprtim balkonom, oprtim na dva okrogla stebra. Pravokotno linijo oken krasita dve, v sgrafitni tehniki ornamentirani zidni polji. Le-ti se ponovita nad okni glavnega dela stavbe, ogal je zaznamovan z izstopajočim polkrožnim pomolom.

Zgradbo na Slovenski ulici 45, nekdanjo Vrataričevo hišo, je projektiral arhitekt Ladislav Takač pred letom 1907. Pročelje v nadstropnem delu oblikujejo secesijski elementi, njen pritlični del pa je močno prezidan. Plitki venci okoli oken, mehko razgibane plasti fasade in strešni friz slepih arkad podarjajo hiši oblikovno izvirnost.

Hiša na Slovenski ulici 43, zgradba nekdanje Bölcseve hiše z lekarno, verjetno izvira s konca 19. stol. To je v historicističnem slogu zgrajena enonadstropna stavba s poudarjenim vogalni delom, z izstopajočim kamnitim balkonom, oprtim na dvoje volutastih konzol, ter kamnito balustrado s krogelnimi nastavki.

Hiša na Slovenski ulici 37 velja za najlepšo secesijsko stavbo v Pomurju. Zgradili so jo 1907 po načrtih Ladislava Takača. Zasnovana je kot enonadstropna vogalna stavba, s pročelnima fasadama pa nagovarja dve ulici. Vogalno partijo poudarja eleganten dvostopenjski strešni stolpič in polkrožen kamniti balkon. Ovalnim linijam sledi osrednji portal na glavni ulici, ki združuje značilne secesijske dekorativne prvine. V tem duhu je uglašena notranjost stavbe in arhitektonska rešitev dvoriščne strani. Vodilni ornamentalni motiv so čebele in stilizirani cvetovi vrtnice. Na vogalu hiše je označen nivo vode v veliki poplavi 1925. Dokler niso dogradili prekopa med rekama Ledavo in Muro in 1957 asfaltirali prve ulice, je Murska Sobota veljala za prašno mesto v sušnih obdobjih in blatno v deževnem času, ko so jo nemalokrat zalile poplave.

Hišo na Slovenski ulici 39 je projektiral in zgradil domačin Štefan Mesarič konec 20. let 20. stol. Odlikuje jo dominantna triosna členitev fasade s polkrožno oblikovanim visokim vhodom z glavne ulice, z zidanim balkonom na okroglih stebrih, z ograjo v prvem nadstropju. Izstopa še polkrožno strešno čelo z dvema okenskima odprtinama med polstebri. Okna so ravno tako polkrožno zaključena, imenitnost fasade pa poudarjata še dva zidana dvojna konzolna balkona.