GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ABONMA 2016/17

Gledališko-lutkovni abonma je namenjen osnovnošolcem od 2. do 9. razreda in je oblikovan v tri sklope. Vsak vsebuje po dve predstavi, ki sta namenjen določeni starostni skupini: 

  1. SKUPINA / učenci 2., 3. in 4. razredov
  2. SKUPINA / učenci 5., 6. in 7. razredov
  3. SKUPINA / učenci 8. in 9. razredov

Posebna skupina so prvošolci, ki  v MO Murska Sobota obiskujejo Lutkovni abonma.

Cena posamezne predstave bo 5 EVR.

V abonma se vpisujejo učenci na matičnih šolah. Na predstave prihajajo organizirano v času pouka.

Proste sedeže, ki jih ne zasedejo učenci osnovnih šol MO Murska Sobota, ponudimo ostalim prekmurskim oziroma pomurskim šolam.  

 

ABONMAJSKE PREDSTAVE ZA OSNOVNOŠOLCE 2016/17

5., 6. in 7. razred

GLEDALIŠČE PARK, 25. in 26. oktober 2016 

Lyman Frank Baum: ČAROVNIK IZ OZA, SNG Nova Gorica

pravljični muzikal

Režija: Miha Golob.
Igrajo Anuša Kodelja k. g. ,Jože Hrovat, Dušanka Ristić, Peter Harl, Matija Rupel k. g., Medea Novak, Ana Facchini, Arna Hadžialjević, Blaž Valič.

Zgodba je postavljena v pozno 19. stoletje v ZDA in pripoveduje o siroti Doroteji, ki živi s teto in stricem v puščobni in dolgočasni deželi Kansas. Ujame jo tornado, ki jo pripelje v čudovito deželo Oz. To je sanjska dežela, polna čudežev in raznolikih ljudi. Kljub očarljivosti dežele čuti domotožje, zato se želi vrniti domov, kar pa ni tako preprosto. Najprej mora prepešačiti pol dežele do glavnega in najmogočnejšega čarovnika Oza, edinega, ki ji lahko pomaga. Na poti sreča še Strašilo, ki nima možganov, in ga povabi zraven. Pridružita pa se jima še  Pločevinasti človek brez srca ter Lev brez poguma. Vsi trije gredo z junakinjo po tisto, kar jim manjka, da bi našli srečo in zadovoljstvo.
Eno najpopularnejših zgodb ameriške kulture je leta 1900 napisal Lyman Frank Baum. Knjiga o iskanju sebe in lepšega življenja je čez noč postala uspešnica ter v obliki muzikala kmalu doživela prvo uprizoritev na broadwayskih odrih, najbolj pa jo poznamo po filmu Čarovnik iz Oza režiserja Victorja Fleminga iz leta 1939 (z mlado Judy Garland) ter po pesmi Over the Rainbow. Film je nastal v času okrevanja Amerike po hudi gospodarski krizi in se naslanja prav na silo mladosti, ki naj bi deželi dala nov zagon. Zato je Doroteja, pravljična junakinja, ki ne čaka na rešitev problema, ampak ga reši sama, dobrodošla spodbuda za vsakega, ki začenja svojo življenjsko pot.

 »Mladi sanjajo, a sanj ne morejo uresničiti, zato potrebujemo več Dorotej, ki sanjajo velike sanje, ne čakajo na rešitev, temveč problem rešijo same.« Lea Kemperle, Radio Slovenija

»Prolog" v letošnjo sezono je primorski teater želel nameniti najmlajši, a najbolj iskreni publiki, ki neobremenjeno in z odprtim srcem vpija vase vsebino predstave in se nanjo odziva povsem odkritosrčno. Sodeč po tem, kako so otroci in odrasli spremljali pravljično razvijanje dogodkov in ob koncu ustvarjalce "zasuli" s prisrčnim ploskanjem, so režiser Miha Golob in igralci ter vsi ostali sooblikovalci predstave opravili dobro in učinkovito svoje naloge« Iva Koršič, Novi glas

2., 3. in 4. razred

GLEDALIŠČE PARK, november 2016 (ali januar 2017)

glasbeno gledališče v sencah

Nana Milčinski, Peter Kus: VOLČJE SRCE, Gledališka družina Pinklec (Čakovec, Hrvaška), Zavod Federacija Ljubljana

Režija in glasba: Peter Kus
Nastopajo: Igor Baksa, Davor Dokleja, Karolina Horvat, Bruno Kontrec.

Lutkovno-glasbena predstava Volčje srce pripoveduje zgodbo o življenju mladega volka, ki se mora ločiti od svojega tropa in podati na trnovo pot samostojnega življenja. Pri tem se sooča z izzivi, ki so podobni izzivom mladih v človeških kulturah: posloviti se mora od varnega zavetja svoje družine (tropa), zaživeti z izkušnjami, ki mu jih je dala, se spopasti z novim okoljem, ki mu je tuje in včasih sovražno, premagati strah, biti iznajdljiv, zbrati moč in pogum ter začeti novo življenje v svojem tropu. Izvirno besedilo Nane Milčinski in Petra Kusa je nastalo po motivih resnične zgodbe volka Slavca, ki so ga biologi Univerze v Ljubljani zasledovali s telemetrično ovratnico ter rekonstruirali njegovo potovanje od Slavnika na Krasu do pogorja parka Lessinia na severu Italije.

O predstavi so pisali:

“Odmerjeno in vizualno močno Volčje srce ne prinaša atrakcije v smislu močne kratkotrajne impresije, ampak je rezultat premišljenega ustvarjalnega procesa, ki ne gre predaleč in ne vsiljuje dokončnih odgovorov. Namesto tega gledalcem omogoča razmislek in vizualno kvaliteto, ki je posledica dobre uigranosti in spoprijema z različnimi gledališkimi tehnikami.”
Leon Žganec-Brajša

“Gre za premišljen, gledalcu dostopen stik znanosti in umetnosti, ki druga drugo oplajata in si vzajemno ponudita prostor za navdih in interpretacijo… Volčje srce se na popotovanje po sledeh Slavca  poda skozi precej raznovrstnih izvedbenih prvin, ki pa med seboj delujejo usklajeno in dopolnjujoče, občutek za pravo mero posamičnih izraznih elementov pa celoti vgrajuje dramaturško dinamiko in dražljivo nepredvidljivost. Uprizoritev zadosti številnim namenom in učinkom (in s tem tudi profilom občinstva): je poučna, duhovita, kritična in gledališko polnokrvna.” Zala Dobovšek, Delo

 

8. in 9. razred

GLEDALIŠČE PARK,  1. in 2. december 2016

gledališko-glasbena predstava

Lutz Hübner: NELI NI VEČ,  Lutkovno gledališče Ljubljana – dramski oder

Režiser: Jaša Koceli.
Igrajo: Asja Kahrimanović, Matevž Müller, Lena Hribar k. g., Sara Gorše k. g., Jernej Čampelj k. g..

 

Neli ni več je predvsem zgodba o bendu. Neli, Jan, Danny, Kora in Tina, ki sestavljajo #hešteg, so skupina petih mladih pri koncu gimnazije in so dovolj ambiciozni, da želijo poleg opravljanja vsakodnevnih obveznosti ustvariti nekaj več. Za vsestransko harmoničen bend mogoče niso najbolj idealna sestava, ker so si med seboj preveč različni in so kljub prijateljskim in romantičnim relacijam individualisti, vendar jih žene skupna ambicija. Ko vsakdan njihovega benda (v uprizoritvi jih spremljamo na vajah) prekine bolezen pevke, soustanoviteljice in najsvetlejše zvezde Neli, se morajo odločiti, ali so se pripravljeni spoprijeti s težavo, prebroditi težko obdobje in se iz težke preizkušnje, ki je za Neli lahko usodna, prebiti močnejši za življenjsko lekcijo o prijateljstvu, pomoči in solidarnosti, pa tudi o pogumu in nekonvencionalnih odločitvah.

Predstava Neli ni več se ukvarja s temami odraščanja, funkcioniranja in dela v skupini, egoizma in individualizma, želje po potrditvi, soočanja z umrljivostjo, osamljenosti in poslavljanja. Nihče od likov ni idealiziran, tako da so njihove reakcije na preizkušnje življenjske in neolepšane. Ker gre za zgodbo o življenju nekega benda, pa je v uprizoritvi ključnega pomena tudi glasba: bend #hešteg izvaja avtorske komade z avtorskimi besedili, glasba presega realizem, ki ga sugerira izvirno besedilo, in ustvarja povsem svojo uprizoritveno raven, ki je po sporočilnosti enakovredna dramskim prizorom.

O predstavi so pisali:

Uprizoriteljem je uspelo v zgodbo vliti svetlobo in upanje, tako da energija ob koncu ni tragična, ampak vesela, festivalska…V celoti je Neli ni več preprosta predstava s kompleksnejšim sporočilom, ki prinaša svežino v repertoar Lutkovnega gledališča Ljubljana. Predstava mladim gledalcem nudi lekcijo o prijateljstvu, zvestobi ter pogumi in zato ni pomembna le s stališča umetnosti, ampak tudi kot izviren element pri izobraževanju.« Benjamin Zajc, Koridor

 

2., 3. in 4. razred

GLEDALIŠČE PARK, januar 2017 (ali november 2016) 

klovnsko-gledališka predstava

Friedrich Karl Waechter: MALA ŠOLA ZA KLOVNE, Slovensko stalo gledališče Trst

Režija: Renata Vidič.
Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Patrizia Jurinčič, Adriano Giraldi.

Otroška predstava Slovenskega stalnega gledališča Mala šola za klovne v režiji Renate Vidič je priredba besedila Šola za klovne Friedricha Karla Waechterja.

Waechter (1937-2005) je bil zelo priznan in velikokrat nagrajen nemški pisatelj, dramatik, ilustrator, satirični vinjetist. Kot avtor knjig za otroke, je spodbujal aktivno sodelovanje malega bralca z dopolnjevanjem risb, pisanjem, izrezovanjem podob. V tem duhu tudi predstava spodbuja k uporabi domišljije, v šaljivem in pisanem duhu klovnovske govorice. Režiserka Renata Vidič je idealna ustvarjalka za tovrstno predstavo, saj se poleg bolj »tradicionalnih« zvrsti umetnosti ukvarja z uličnim gledališčem, improvizacijo in cirkuško govorico.

Mala šola za klovne je učna urica v nenavadnem razredu, kjer strog-a niti ne preveč dosleden- profesor Doktor Pamet skuša učiti discipline in klovnovske umetnosti dve simpatični in zelo živahni učenki, ki na svoj način razumeta vsa navodila in ukaze, seveda vedno narobe. Brezmejna igrivost vodi v zelo nerodne situacije,vendar na koncu obe učenki opravita zaključni izpit. Besedilo preizprašuje meje med domišljijo, igrivostjo, kreativnostjo, odprtostjo, čistostjo, energičnostjo, katere predstavljajo klovni, in redom, disciplino, strogostjo, uniformiranostjo, okostenelostjo katere zagovarja učitelj. V zelo dinamični in zabavni predstavi je pantomima enakovredna besedilu, saj učenki v posameznih prizorih, duhovito uprizarjata kratke zgodbe, ki jih učitelj predlaga, z variacijami, svojevrstnimi interpretacijami in klasičnimi štosi klovnovskega zaklada.  

 

5., 6. in 7. razred

Gledališče Park, 27. in 28. februar 2017

lutkovna predstava

Carlo Collodi: OSTRŽEK, Lutkovno gledališče Ljubljana

Režiser: Silvan Omerzu
Nastopajo: Miha Arh, Nina Ivanič, Asja Kahrimanović, Sonja Kononenko, Polonca Kores, Iztok Valič, Maja Kunšič, Boštjan Sever k.g.

 

Znameniti Ostržek je vesel in navihan fant, ki ga nemirni duh vodi iz dogodivščine v dogodivščino. Mora skozi svet skušnjav, dolžnosti, slave, razkošja in zabave, da lahko razvije svojo človeškost ter iz lesenjačka postane fant.

Ostržek italijanskega pisatelja Carla Collodija (1826–1890) že skoraj sto petdeset let pomeni neusahljiv vir navdiha. Od nastanka je doživel nešteto filmskih, likovnih, gledaliških in stripovskih različic. Collodija je v svet otroške domišljije najprej posrkalo prevajanje mladinske literature, leta 1881 pa je v otroški reviji Il Giornale dei Bambini začel po posameznih poglavjih objavljati zgodbo o lesenem možicu. Ko je po letu dni želel končati zgodbo, se je bralstvo uprlo in »zahtevalo« nadaljevanje. Iz začetnih 18 poglavij jih je na koncu nastalo 36. Zgodba je v času objavljanja doživela veliko kritik zaradi svoje vsebinske predrznosti. Bila je v odkritem nesoglasju s takratnimi prevladujočimi vzgojnimi načeli, zato se je moral Collodi, sicer uslužbenec šolskega ministrstva, skrivati za psevdonimom. Ostržka lahko danes v času permisivne vzgoje razumemo kot svojevrsten »vzgojni manifest«. Gre za otroka, ki se mora do cilja prebijati skozi vrsto ovir in izzivov – in to sam, povrhu pa še siromašen. V dolgotrajnem procesu spoznavanja se mora nenehno truditi, četudi je pri tem neposlušen in izjemno svojeglav. Preden si Ostržek »prisluži« preobrazbo v pravega dečka in postane skrben dobrosrčnež, mora na svoji koži izkusiti ves blišč in bedo tega sveta. Njegovo popotovanje je upodobljeno v obliki senčnega gledališča, ročnih lutk, marionet in naglavnih mask. Razgibanost je tako vpeta ne le v zgodbo, ampak tudi lutkovni jezik.

 

8. in 9. razred

GLEDALIŠČE PARK, marec  2017

Predstavo bomo izbrali iz ponudbe nove gledališke sezone 2016/17, saj je v sezoni, ki je minila, nismo našli.