ABONMA DRAMA/KOMEDIJA 2014/15

ABONMA DRAMA/KOMEDIJA 2014-15

Vanj bo vključenih  6 žanrsko raznolikih predstav, ki jih gledališka stroka izpostavlja kot presežke v vsaj enem segmentu uprizoritve (izjemne igralske kreacije, prodorne režiserske poetike, lucidna sodobna besedila, inovativne uprizoritve klasičnih besedil,...). Ponovno bomo, podobno kot v sezoni 2013/14,  videli kar nekaj festivalskih predstav in z njimi nagovorili predvsem gledališko radovedne obiskovalce, ki jih zanima gledališče v svoji izjemni raznolikosti.

Predstave se bodo vrstile ob delavnikih enkrat mesečno, načeloma od oktobra 2014 do marca/aprila 2015. O predstavah vas bomo obveščali z mesečnim Koledarjem kulturnih prireditev, ki ga boste prejemali bodisi v tiskani obliki  po običajni poti ali preko elektronske pošte.

CENA ABONMAJA:

80 EUR                                                                      

72 EUR - upokojenci, dijaki, študenti:

Abonma lahko plačate v enkratnem znesku (plačilni nalog / rok plačila: september 2014), v dveh obrokih (plačilna naloga / rok 1. plačila: september 2014, rok 2. plačila: november 2014 ali treh obrokih (plačilni nalogi / rok 1. plačila: september 2014, rok 2. plačila: november 2014, rok tretjega plačila: februar 2015).

CENA VSTOPNICE:

18 EUR, 16 EUR - upokojenci, dijaki, študenti

VPIS ZA NOVE ABONENTE: 

blagajna Gledališča Park, od  ponedeljka, 8. do  petka, 12. septembra 2014,  od  14. do 17. ure.

PROGRAM PREDSTAV:

OKTOBER 2014

Jera Ivanc: PREVARE (po motivih igre Gl'ingannati anonimnega renesančnega avtorja), Mestno gledališče ljubljansko

renesančna komedija zmešnjav, ljubezenskih zapletov in prevar v kabaretnem vzdušju s šestimi igralci v štirinajstih vlogah  - Borštnikovo srečanje 2014

Režija: Jaka Ivanc.
Igrajo: Gašper Tič, Viktorija Bencik Emeršič, Jurij Drevenšek, Uroš Smolej, Domen Valič, Nika Rozman.
Pianist: / Jan Sever/Marko Petrušič/Davor Herceg.

Po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gl'ingannati (Prevarani) je nastala majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija. »Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog.« Zaplet zgodbe je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov, za katere poleg zamenjav dvojčkov poskrbi tudi pisana paleta ostalih likov.

» Sredozemsko polnokrvni komedijski zaplet, ki po izročilu sega do antičnih Plavtovih Dvojčkov, s časovno odmaknjenostjo ter človeško polnokrvnostjo in vsečasnostjo imenitno izbranim soustvarjalcem ponuja ogromno priložnosti za žlahtno, razkošno in lahkotno komedijsko poigravanje...Prav v iskanju prepričljivosti odrskega »prevarantstva« protagonistov sta našla plodno izhodišče za iskrivo ter virtuozno domišljeno in do podrobnosti izvedeno lahkotno glasbeno komedijo režiser Jaka Ivanc ter avtor glasbe in korepetitor Davor Herceg. Slednji je z živo klavirsko spremljavo in spevnimi songi, suvereno odpetimi brez mikrofonov in ozvočenja, približal renesančno komedijo priljubljeni stilizaciji ameriške filmske burleske in lahkotne komedije« Slavko Pezdir, Delo

NOVEMBER 2014

Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI, koprodukcija SNG DRAMA Ljubljana in SNG DRAMA Maribor

sprenevedanje kot osrednji katalizator preživetja - tekmovalna predstava Borštnikovega srečanja 2014

Režija: Eduard Miler.
Igrajo: Jernej Šugman, Zvezdana Mlakar, Nina Ivanišin, Vladimir Vlaškalić, Aleš Valič, Tina Vrbnjak, Marko Okorn, Aljaž Jovanovič, Valter Dragan, Barbara Žefran, Kristijan Ostanek, Maja Končar, Nejc Ropret, Matija Stipanič. 

V središču drame Kralj na Betajnovi (1901) je fabrikant, mogo­tec in kandidat za poslanca Jožef Kantor: povzpetnik, egocen­trik, manipulant, nasilnež, oblastnik, materialist … Podkupo­vanje, umazan lobizem in spletke so temeljni načini za dosego cilja, ko pa ti ne zadostujejo, je tudi umor sredstvo, po katerem rad poseže Kantor. Čeprav vsi vedo za Kantorjeve zločine, si nihče ne upa pokazati s prstom  nanje. Nasprotno,  Kantor je vodja, je kralj na Betajnovi in vzbuja strahospoštovanje. Betajnova si zaradi svojega hlapčevskega duha ne zasluži nič boljšega. Jožef Kantor je tisti, ki bo Betajnovo vodil ali pokon­čal, in to visoko poslanstvo mu izroča v roke sama Betajnova.

»Izrazita skupinska igra obeh ansamblov, vizualno izčiščena predstava, daje poseben poudarek glasbi. Avtor songov, ki ustvarjajo prepoznavno atmosfero, je Boštjan Gombač, v fokusu pa je hlapčevski duh Betajnove, na kateri se pogosto govori o spravi, a doseže se je nikoli. Premišljena in dosledna izvedba avtorske analize slovenskega hlapčevstva režiserja Eduarda Milerja in dramaturginje Žanine Mirčevske je dober povod za gledalčev premislek.« Marjana Ravnjak, Televizija Slovenije 

»Drug izčiščen igralski ekstrem napoči v dialoškem dvoboju Kantorja (Jernej Šugman) z Maksom (Vladimir Vlaškalić), v katerem se soočita ne le zapisana karakterna protipola, pač pa tudi dve poglobljeno izpeljani vlogi, ki držita steber celotni uprizoritvi in vanjo vnašata natančno razdrobljenost posameznega značaja ter nakažeta genialno osebnostno kompleksnost, h kateri teži Cankar in je nujna za pravo dramatičnost celote.« Zala Dobovšek, Delo

DECEMBER 2014

Colin Teevan: ŠVEJK, koprodukcija: Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Koper

komedija po romanu Dobri vojak Švejk Jaroslava Haška – premiera v oktobru 2014

Režija: Jaka Ivanc. 
Igrajo: Lotos Vincenc Šparovec in  devet igralcev obeh gledališč (dokončna zasedba še ni objavljena, saj bo premiera predstave oktobra 2014).

Jaroslav Hašek velja za največjega češkega humorista in pisatelja satiričnih romanov ter številnih kratkih zgodb.Roman Dobri vojak Švejk je sicer nedokončan, a je njegovo najbolj znano delo. Uvrščen je bil na seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje, in je preveden v 60 jezikov.

Osrednja satirična ost romana je naperjena proti vojni, a Hašek se bolj kot z bojevanjem in ubijanjem ukvarja z ustrojem vojaškega kolosa – z njegovo zapleteno organizacijo, sistemom ukazovanja, nesmiselnimi postopki in avtoritetami, ki smešnim nesmislom navkljub terjajo brezpogojno poslušnost.

Švejk, nekakšen češki Don Kihot, je iskren, naiven, vljuden, pohleven in optimističen vojak, ki prostodušno izvršuje vse, kar mu nalagajo nadrejeni. V resnici pa je še veliko več. Njegov lik je prestopil okvire galicijske fronte in prerasel v humorno-ganljivi simbol vsega človeškega, njegove dogodivščine so univerzalna zgodba malega človeka v spopadu z mlini birokracije, državnim aparatom, organi represije in človeško pokvarjenostjo.

V Mestnem gledališču ljubljanskem in Gledališču Koper so izbrali odrsko priredbo irskega dramatika Colina Teevana. Priredba spretno in spoštljivo zajema iz snovi romana, posamezne epizode pa v epsko celoto lepi s pomočjo dveh dodanih figur: Fusnote in One-man banda.

JANUAR 2015

Svetlana Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO, koprodukcija: Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj

„poetična drama o večni ljuibezni v magičnem ritmu ljudskega izročila“ - tekmovalna predstava Borštnikovega srečanja 2014

Režija: Jernej Lorenci.
Igrajo: Ana Urbanc k. g., Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Judita Polak, Ciril Roblek.

Micka je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Micko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z Anzelnom, Micki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje, kakršno ji hočejo vsiliti drugi ...

»V svetu Svetlane Makarovič ni mesta za srednjo pot in prav zato so bile njene odločitve tako radikalne in dejanja tako skrajna. V njenem svetu ne moremo živeti v zlu in se pretvarjati, da smo čisti, ne moremo ljubiti in biti hkrati pragmatični. Njen svet je svet jasnih stališč in skrajnih dejanj. V svetu Svetlane Makarovič gre zmeraj za preseganje vsakršnih meja, zato tudi ne preseneča, da si je za temo drame izbrala mit o večni ljubezni, ki je ne ustavi niti smrt.« Marinka Poštrak, dramaturginja

»O predstavi Mrtvec pride po ljubico (…) lahko govorimo kot o zmagovalnem sozvočju vseh segmentov gledališke uprizoritve. Vse je jasno, natančno, pomensko izčiščeno…Govorjena beseda ritmično odzvanja v jasno pomensko členjeni dramaturški shemi, ki vsebino hkrati priklepa k tlom in pne v višave. Predstava tako gledalca nagovarja k razpiranju in soočanju z nezavednim, ga prebuja in neskončno bogati.« Petra Tanko, Radio Slovenija

»Lorenci in ekipa peljejo uprizoritev v počasnem tempu, s premolki in minimalizmom, ki je podprt z notranjo intenzivnostjo, predvsem pa igro izostrijo in napnejo: če v originalu ni z neba nobene štime, če se dogaja pod izpraznjenim nebom, je zdaj v uprizoritvi štime in muzike čez in čez, pa še kot celota vse štima.” Matej Bogataj, Delo

»Kranjsko-ptujska uprizoritev je dokaz, da so misli Svetlane Makarovič brezčasne.  Sodijo v čas, ko je bila umetnica rosno mlada, in šibajo zdaj, ko je v zrelih letih. Mrtvec pride po ljubico je igra o izbiri in dvomu, drama našega časa – po pesničini in režiserjevi zaslugi.« Zdenko Kodrič, Večer

FEBRUAR 2015

Andrej E. Skubic: PAVLA NAD PREPADOM  (Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle Jesih), Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

spomenik ženski, ikoni slovenskega alpinizma in kinematografije, ki je hotela biti samo človek

Režija. Matjaž Pograjc
Igrajo: Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Barbara Ribnikar, Katarina Stegnar, Blaž Šef.

Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko položile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik. Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča v Veliki Mojstrovki, zato se je usmerila v kino in ustvarila mrežo kinodvoran od Celja, Ptuja do Ljubljane. Po vojni je živela skromno, še največ je porabila za krmo golobov in cigarete.  

«Malo manj kot uro in pol trajajoča uprizoritev Pavla nad prepadom z minutažo sporoča dvoje; da se s filmsko formo ne spogleduje le znotraj uprizoritvenega jezika, ampak tudi z vidika časovne dramaturgije, in da gre za izjemno natempirano, do zadnjega detajla premišljeno in ekstremno fizično odrsko upodobitev o življenju Pavle Jesih, ikone slovenskega alpinizma in kinematografije…« Zala Dobovšek, Delo

»Ekipa SMG pod taktirko režiserja Matjaža Pograjca in dramaturga Tomaža Toporišiča se je prikaza Skubičeve intrigantne biografske drame na vseh nivojih realizacije lotila s presunljivo ambicioznostjo« Matic Kocijančič, Pogledi

»Pretresljiva zgodba o življenju alpinistke Pavle Jesih, o njenih vzponih in padcih (življenjskih in plezalskih) je, s stališča zgodovine, pomemben prerez nedavne zgodovine. S stališča gledališkega gledalca in kritika pa je velik dosežek režiserja Matjaža Pograjca in ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava gledalca prevzame že v prvem prizoru in ga dvigne v nebo – ter v zadnjem trešči na tla resničnosti.« Vito Tofaj, Jana

MAREC 2015

Gašper Tič in Jure Karas: KO KO KOMEDIJA, ŠPAS TEATER Mengeš

Režija: Lado Bizovičar
Igrata: Katarina Čas in Ana Marija Mitić.

Kdo bi lahko bolje pokomentiral smisle in nesmisle našega vsakdana kot dve jezični in z vsemi »žavbami« namazani prijateljici Katarina Čas in Ana Marija Mitić?

Ena jih ima, druga bi jih rada imela - obline. Ena jih ima, druga tudi - težave z moškimi. Ena jih ima, druga prav tako - večne pripombe na milijon stvari. Ena in ena sta dve prijateljici, ki imata več skupnega, kot se zdi na prvi pogled.

V tej brezkompromisni komediji se ne kokodaka. Katarina in Ana Marija združita moči, lepoto in pamet ter v debeli uri KOnkretno KOmentirata, KOrenito razpravljata, kdaj tudi zaKOlneta in prav po žensko KOnčujeta. Sta bolj zabavni kot vse smešnice na »tubi«, bolj neposredni kot otroci, bolj nori od norih krav in bolj zagnani kot Jehovove priče.

V predstavi se bodo prepoznali mnogi, saj se loteva tisoč in enega nesmisla, ki se nam v današnjem svetu zdi nepogrešljiv. Stvari, brez katerih ne znamo in ne moremo več živeti, številnih »rešitev« za neštete »težave«, ki nam jih nastavlja družba in si jih drug drugemu nastavljamo sami.